Ne vem, kako sem prišla oz. smo prišli do tega, da smo te tako začeli klicati. Se mi zdi, da je to ime malo omililo moje strahospoštovanje pred tabo. Zame si bila šefica, glava družine. Bila si ženska, ki jo je dobro oponašati. In tu se začne zgodba moje ženske družine. Družine osnovane na močnih plečih žensk. Upam si trditi, da so v naši družini kar 4 generacije psihično močnih žensk. Z nami se ni za hecat. Tvojo mamo poznam le iz tvojih že rahlo mitičnih pripovedovanj o njej. Iz nje sem spletla lik ženske, ki vedno zmaga. Potem si bila ti, šefica v banki, začetnica našega počitniškega resorsa v Trenti. Pa sta tu še Lili in Goga, vsaka odlična na svojem področju, čeprav bi lahko rekli, da je moja mama doživela šele pozni razcvet. In potem smo me, Urška, Tanja in jaz. Urška in Tanja dokazujeta svojo intelektualno moč tudi z nazivi, jaz jo dokazujem z vsemogočimi projekti v službi in doma. Naš Jaša tu, ni odpadnik. Tudi on doživlja pozni razcvet in verjetno bi bilo s tvojim prvim sinom, če bi živel, enako. In pravnuki, ki so tu in verjetno še bodo prišli, bodo nadaljevali tvoj zgled. Ta tvoj zgled, da se da v vseh okoliščinah preživet, je bil v moji družini stalno prisoten. Res so ti hvale šle še pred leti zelo težko od ust, a tudi to se je spremenilo na bolje, čeprav si trdila da se železne srajce ne da sleči. Predvsem verjamem, da ti je dom življenje oplemenitil življenje in preostanek časa z nami. Nam je dal možnost počasi spoznavati, da je Trenta brez tebe lepa, a drugačna, praznovanje družinskih praznikov je še vedno prijetno, a brez tebe drugačno.
Erik je rekel za dedka, da njegove misli mislijo na nas. zate bi lahko rekli, da bodo tvoja dejanja z nami.
S tabo sem lahko šele ugotovila, kako pomembna je ženska dvojina. Me bova prišli še daleč. Hvala.
