Ma nimam besed, kako naj jih potem vpišem. Prvič, težko mi je gledat Sašota, ko nastopa, ker se počutim, kot da je del mene na odru in to nikakor ni prijetno. Saj me ni še nikoli razočaral. Samo ta trema vedno obstaja. Včeraj pa je celo trema nekam zginila, in potem še vidim, kako Sašo super zgleda na odru in uživanje se je začelo. Ja kaj, 80% gre skozi vid, to moram jaz že vedet, če na taki šoli učim. Vsi ste bili genijalni. Par pomot s strani PJ so celoten koncert naredili življenjski, pristen, domač. Punce mahajo svojim oboževalcem, se smejejo - odlično. Če se spomnim prav, je familija von Trapp tudi na tak način zablestela v Ameriki. Postali so del publike. Edino kar je zmotilo moja ušesa je bil nekakšen odmev, celo na plejbek me je spomnil, pri enem komadu, ki sta ga solirali Nuška in Sandra. Nekje vmes sem celo slišala solo, pa nisem nikogar videla, ki bi ga pel. Joyfull je bil pa tak, da sem spet začela razmišlajti, da bi postala adventistka. Srh, mrzlica, sublimno veselje. Komad od Alenke Godec me je pa tako ganil, da sem takoj prijela babico za roke. 6pack Čukur pa je jasno majstor ploščic - odrepal je odlično besedilo, sam to je že CD pokazal, da bo super. (Kritika CDja pa kdaj drugič, moram najt cajt da ga poslušam.)
In zdaj Mansound. Huuuudo. Hudo, hudo, hudo. Nisem bila še nato perfekcionističnem pop koncertu (recimo, da ga uvrstim takoj za Davidom Bowiejem, ki mi je top of the tops). Prvi del je bil božanski, z lastovičko ki kraljuje. Še vedno si jo mrmram. Pa tisto pesmijo o fantu... kako je že naslov? Nature Boy od George Bensona. Drugi del je pa ta pop o katerem govorim. Sem se že spraševala vmes, če sem na kakem zelo dobrem Wet Wet Wet ali pa 4 tenorji koncertu (s primesmi jazza seveda). Matjaž mi je ravno rekel, da je njemu babi Vanda pela tisto pesem o čolnarjih, (Scedrik) ko je bil majhen. A sem pol Ukrajinka al sem?!
Kapo dol, ta noč je bila moja dan, lahk si kupite Šmarno goro...
Aja, Sašo, hvala za karto. LBT in lep pozdrav na Dunaj. Tvoja Nina
1 komentar:
Draga moja, hvala za tvoje vtise. Zdaj vidim, da je blog zelo priročna stvar. Če pač več časa preživimo za monitoji kot iz oči v oči, potem je pač tako. Schedryk je naslov tiste pesmice o lastovički, tista o čolnarjih pa ne vem točno kako ji je ime, ker nimam CD-ja pred sabo. Trenutno je Schedryk moj najljubša pesem. Vse klapa, harmonija, feeling... Da so Mansound perfekcionist ni treba posebej povdarjati, je pa lepo, da smo se lahko z njimi ob boku pojavili na istem odru. To so pred leti bile samo sanje, zdaj pa se je to res zgodilo, za kar smo zelo hvaležni. Ljubim te, (švicarskosrbsoslovenska) Ukrajinka moja:)
Objavite komentar