torek, oktober 24, 2006

Edward Klug rules!

Zakon! Arhitektura tišine je odlična predstava. Še pod vplivom Orlovega gnezda in tistega obdobja, me je na trenutke spominjala na Hitlerjevo parado, spet drugje na Dvojno Veronikino življenje. A še vedno svoja predstava, da ne bo pomote. Zbor s solisti in orkester so bili odlični. Priporočam!
In Sašo mi zdaj pove, zakaj meni taka asociacija. Glasba, ki smo jo zraven poslušali Mozartov Requiem in Preisnerjev Requiem - slednji je namreč posvečen Kieslowskemu. On pa je tudi naredil glasbo za ta film. Ja bravo jaz. Pa je že mel Klug iste asociacije.

2 komentarja:

Sašo Vrabič pravi ...

Najboljša je tista umetnost, ki se ti vsidra v podzavest in pri glasbi je to bilo tokrat očitno. Spomnila te je na film, ki si ga gledala pred 15 leti in prav si imela. Podzavest se je spomnil vira. Me veseli, da te zadnje čase navdošujejo stvari na odru Cankarjevega doma :)

Irena pravi ...

jaz sm bla tud tam, nina.. skoda, k se nismo vidl... ja, je blo res fino... ceprav je mene se bolj kot ta, navdusila predstava radio in juliet... verjetno zaradi istega vzroka.. glasbe radiohead, ki je tako moja :-)