In kaj vse to pomeni? Namesto da bi se samo veselila počitnic, mi tu rok za oddajo učbenikov čisto nažira živce. Pa jih niti ne delam jaz. Sašo jih (in Bruder), kar pomeni, da smo vsi polno zaposleni. Sašo poje, če ne poje potem čekira mejl na računalniku in pregleda vsak film, štos in čvek. Če to, ne pa dela učbenik. Sej mi je celo nehal pošiljati kozlarije naprej, ker se ne mislim s tem ubadat. Že brisanje vzame čas. Mejli so povečali nepomembno komunikacijo med ljudmi. Če pošlješ vic si pač v stiku s prijatelji... ha, ha. Čutite ta sarkazem tu notri? Kaj ko bi se pisala kar Sarkozy. Tu prosim vse, da mi nehajo pošiljat kozlarije (ppt, eml, vici, verige, članke itd.), sprejemam samo osebna pisma ter fotke, ki so pripete tako, da jih takoj vidim, vse ostalo gre v smeti. Hvala.
No torej, 7 dni do začetka novoletnih počitnic. Kar pomeni, da moram spet sama spisat čestitke (pa tko rada jih delam), zbrat darila, it v minus, zorganizirat obiske in počuvat Erika, kateremu sem le še v breme, ker on bi raje atija. O mojih tezah ne duha ne sluha. Počistit stanovanje. Ne maram te naglice. Vse bi bilo kul, če ne bi bilo roka. A bi bilo? Pol bi mogoče lahko šli se mal drsat, (no sej dežuje), plavat (minus na računu bi bil isti, če ne še s celo slabšo prihodnostjo) in jaz bi lahko popoldne po službi brez slabe vesti ležala in nič ne delala (hja, to se mi že zdej dogaja, sam s slabo vestjo, kar pa ne pomeni, da je tudi v takem primeru ne bi imela). No, pač aml tarnam. Sej lahk, a ne?
A bi lahko šel človek v službo in delal samo tisto za kar je plačan? Ne, ker potem jaz ne bi smela tega med službo napisat ... med pavzo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar