Medtem ko Sašo še vedno obdeluje učbenike (brez Gorazdove pomoči bi bila bolj tečna), brat Jaša pa, ne da bi zares zaključil projekt učbenikov, zatreskan odbrzi v Beograd, maček Miško ima urološke težave s katerimi se ubadam v moje "prostem" času, sva midva z Erikom odbrzela ven iz stanovanja. V petek sva si šla ogledat mjuzikel Čarobno drevo (dopoldanska predstava naj bi imela celo pijanega dedka Mraza) v CD. Golob napisal luštno glasbo, brez napak poje RTV otroški zborček, a zgodba ima skoraj prehiter vrhunec in zaključek, ki se vleče, Horvatova pa je naredila ameriško koreografijo in s pomočjo nekaj prav čudnih kostumov ustvarila kič in otroško pornografijo (pri branjevkah). Dikcija je bila slaba... no saj je bilo drugače čisto gledljivo. Sobota je bila v znamenju obiskov. Kosilo s sorodniki Mannersi in Schmidt Prevorškovi v Harambaši je bilo dobro, a mojemu želodcu zgleda ne toliko, saj sem pristala na stranišču. Potem pa sva z Erikom odjadrala v adventistično cerkev na Njegoševi, kjer so Plečkovi otroci (skupaj z ostalimi) pripravili daljši kulturni program. Je bilo tko ganljivo kot bi bral biografijo Marije iz Moje pesmi moje sanje: družine ki pojejo in igrajo iz srca. Kako je že ime knjigi? Kasneje so imeli obdarovanje, kateremu sem se želela izogniti, pa nama ni uspelo. Erik plane v jok in ena mamica pregovori svojega otroka (brez problema), da odstopi del svojega darila njemu (Legice). Naš mulc sploh še ne zna deliti (no, a znam jaz? Ko gledam kako izvedbo Božične zgodbe, se vedno zavem, da sem v resnici en Scrooge. Sam kdaj pride odrešitev zame? V četrtek smo namreč gledali Hrestača-Božično zgodbo, balet v naši "novi" operi na gospodarskem rastavišču skupaj z Erikom. 2h dolga predstava z enim odmorom in Erik je zdržal. Po vsake ploskanju je seveda spraševal, če je že konec. Prvi del je res odbrzel mimo, drugi del z različnimi plesi pa bolj počasi (čeprav je sama logika zgodbe, zdaj pomešana s Božično, meni bolj logična) in proti koncu drugega dela, je Erik bil že malo na trnjih in začel plesati med sedeži, a še vedno v mejah normalnega obnašanaj takega cefizla. Otrok pa je bilo ogromno, večjih in manjših. Punce oblečene v otroške krinoline... vse sorte.
V nedeljo pa smo s Plečkotovimi odjadrali k Ivartnikom (druži nas SŠOF: različne generacije in celo en učitelj, pa seveda otroci). Odlično kosilo in kakor pokvarjeni kukiji, ki so bili genijalni, Erik se je zaigral in prekomerno polulal za vse za nazaj, da smo potem domov hiteli v žabah, doma pa sva oba crknila pod toplo oddejo.
A je to mogoče, da je danes prvi del Jane Eyer? Punce gremo spet gledat to romanco s prevodi. No al pa vsaj snemat, ker sem jo v zadnjem mesecu res že dvakrat videla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar