Torej nekaj o imenih.
Vedno sem bila fascinirana nad pesmijo ... kako že Sašo? A boy named Sue. Pa ne zaradi kakega res dobrega napeva, country muske. Všeč mi je bila, zaradi resničnosti besedila. Nekega fanta je oče poimenoval Sue, kar je žensko ime in ta fant je imel skoz težave zaradi tega, da se je na koncu koncev odločil, da bo ustrelil očeta. Tik pred smrtjo mu uče potem reče oz. ga vpraša: Pa bi bil tako močan, če bi imel kako drugo ime? Seveda da ne, je moj odgovor, ime ga je naredilo tako trdega.
Statistično gledano je potem čisto brez veze razmišljat, da obstajajo imena, ki so namenjena lepoticam, lepotcem, ena pametnim, ena voditeljem. Težko je najbrž nosit tako bero imena, ne da bi kaj v tej smeri naredil? Ali pa, če dobiš ime po svojem mrtvem bratu in drugih sorodnikih iz preteklosti. Kaj pa ti prinašajo imenu? Breme?
Vsako ime ima najbrž lahko breme. Kako ga sprejmeš, pa je potem tvoj karakter. Jaz sem dobila ime po mamini takrat najboljši prijateljici. Zelo fina in prijazna gospa je še vedno, čeprav se manjkrat vidimo. In če bo naši deklici ime Karin, bo dobila ime po idealu v moji glavi. Žena Carla Larssona. Bila je umetnica, a pustila slikarsko kariero zaradi njega. Potem pa vso svojo ustvarjalnost pretopila v (zelo napredno za tisti čas) notranje oblikovanje prekrasne hišice v Sundbornu, Švedska. Z njim je imela 8 otrok se mi zdi. A kaj bi govorila, poglejte link na desni. Ideal nekega prastarega življenja, kjer si zadovoljen s tistim kar imaš in maksimalno izkoristiš vse kar ti je dano (in imaš prekrasno življenje, družino, vrt in hišo).
Pa naj zaključim z Jutranjicami:
"Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo." (5 Mojzesova 11,26) Zakaj se odločimo? Pol poln kozarec, uživanje v malenkostih in hvaležnost za vsako dano minuto sonca in dežja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar