V ponedeljek nisva prišla do vrtca. Ko sva doma zabluzila in nisva kaj dosti počela, sva pa potem moralala šibat do bubi na kosilo in potem po Saša na Brnik. Tam imajo novo razgledališče na piste, a pristanka se ne da videti. Sva pa prepoznala Air France letalo. Nino in Samo sta nama dejala, naj preparkirava (kot gorenca) avto, ker je pol ure zastojn, pa sva to naredila. Potem pa še par sekund in je bil ati že na Prihodih. Ker naj bi bila neka EU delegacija zraven njih, (bili so tudi kamermani), pa so samo njih (brez delegacije) z avtobusom do vstopa od letala peljali po daljšnici (drugače je pot 10m dolga, pravi Sašo). Cel PJ je zgledal zmatran in verjetno spet malo kulturno šokiran. Nekdo je rekel, da ima denge mrzlica še 14 dni inkubacijske dobe. Hmmm. Pa na hrano se bodo zopet morali navaditi.
Po obdarovanju in branju knjige Moj očka je pirat (sumljive podobnosti s Sašom seveda: brada pika, ima črtasto majico in prinesel mu je denarnico z lobanjo, priznal, da se je peljal z ladjo v Argentini in z letalom čez Afriko, kakršnokoli ima to povezavo z pirati) pa zdaj poslušamo sambo in tango.Sašo je zjutraj odpeljal Erika v vrtec, ker ga jaz po Erikovih pravilih ne peljem (meni so ta pravila super). Da ne rečem, da smo Miška potem zopet peljali na ogled k Zaninoviću, ker nam spušča krvave lužice. Pa je rekel, da je verjetno vnetje in ga vse moti. Stisnil mu je mehur, ki je pravilno in obilno šprical (žal ne samo v ledvičko). Zopet pucamo tla. Miška rit iritira in ne ve kako bi se zleknil, kam. Zdaj tudi Sašo spi in ne ve čisto dobro kaj bi jedel, ve le, da noče jest govedine. Pa mrzlo mu je.
Ni komentarjev:
Objavite komentar