Postorki

danes je bilo spet zelo delovno, da so celo iz službe začeli spraševat, če mislim rodit, al kariero delat. Sam to je vse v stilu kompleksa gnezdenja, ki je kokr sindrom nosečnic. Erik je prijavil, da je bil včeraj poreden, ker ga možgani niso ubogali. Ko mi je en sestanek odpadel sem že ob 15h prišla po Erika in potem sva hodila po opravkih do skoraj 18h. Matjaž pa Jelka sta potem pomagala vrečke gor nosit (pa sploh še nisem vsega kupila za vikend).
No sam se dobro počutim, ker se mi zdi da sem veliko naredila. Pa pogovor s Sašom me je tudi gor spravil. Erik pa preizkuša meje. Še vedno.