Zadnja samska sreda

Po dežju posije sonce, pa čeprav sam za mal. Denarja seveda še ni od Primoža, pravi da račnovodkinje ni 2 dni in da mi bo iz lastnih sredstev nakazal kokr bo pač mogoče - ne vse. Sva pa z Erikom prišla bolj zgodaj v vrtec - to je ob pol devetih.
Včeraj je odpadla zobozdravnica Eriku, pa tako sva hitela, Erik je bil hiter kot pajekmož. Veliko mu pomeni, da je priden, ker stalno sprašuje tudi vzgojiteljice: A ne da sem priden? No, zato sicer še ni konstantno priden. Na sestanku včeraj z njima, sta rekli, da ni kakih problemov z njim (bolj si jih midva zgleda ustvarjava vsake toliko časa). Da rad kaj pove, pripomne in ga morata prav opozarjat, ne Erik, zdaj me govoriva. Hmmm, od kje mi je to že znano, aja seveda, od doma. Ane, mamica, a si že vidla tako pošast k ma tak (slamica) zob? Zgleda tudi oni že vesta, da bova delala kuhinjo zanj, a da mora najprej postpravit igrače, ki so jih otroci nametali čez vikend. Pa sta me vprašali, kako to, da niso skupaj nič pospravili. Hmmm, ne vem, se mi zdi da sem jaz kar pozorna, da ga opozorim, da mora pomagat pospravit, ko odhajava od obiskov (predvsem, če se kje sam igra, no bom zdaj pozorna povsod). A drugim staršem ne želim preveč soliti pamet. Je bil seveda včeraj penast, ko je vse (dnevno/spalnico in svojo mizo v ateljeju) sam (ampak zelo pridno) pospravil. Zdaj imava eno škatlo igrač, na pol pokvarjenih, od katerih se ne more ločit. Mogoče kdaj kasneje.
Italijanščino mava kar v vrtcu, da potem direkt greva tja. Mene ubitačno bolijo kolki ko hodim, ko spim, ko sedim. A je še kje kak položaj? Plavat bi mogoče lahko šla. Sam Erik še vedno kašlja. Grem zdej dopoldne se lotit pisat zadnjih nosečniških pisem. Gre kar počasi, ko tako težko sedim kjerkoli.
Preden sem šla h Gogi na kosilo, sem jima kupila en šopek spomladanskih (medvejka in breskev) zato malo zamujala in ko za stavo, so me vsi ustavljali in ogovarjali. So bile to rože? Potem bi jih še večkrat imela, ker so bili vsi zelo prijazni in dobre volje. Ena gospa je tudi priznala, da je najprej rože opazila, potem šele mene. Res je bil en lep, a že rahlo ofucan šopek v mojih barvah (zeleno-roza). Sem pa kar konstantno v vijolično oblečena. Mogoče me pa zato opazijo, ker niti več ne kombiniram barv, ampak sem striktno vijola. Bi se morala preselit v Maribor? Ah, ne, raje ob morje v Italijo, v Miramar grad recimo, čeprav tam še nisem bila. Na koncu koncev mi je zelena tudi všeč.
Miško čudno sedi a nič ven ne spusti. Mogoče je bil včeraj predolgo časa zunaj, ko je bilo tako mrzlo. Upam, da se bo mehur hitro umiril.
Primož je nakazal en del. Če to ni lep dan.