V sredo smo praznovali pravoslavni božič s česnico in zakladom v njej. Danes pa je še zadnji dedek Mraz mimo. Luštno je bilo. Dober začetek leta. Čeprav me je vso obdarovanje v decembru čisto dotolklo. Erik je vsak dan spraševal, prosil: hočem darilo. Mene je potrošniški način življenja čisto bremenil in bíla sem težke bitke sama s sabo, da nisem nič kupila. Sašo me je prosil, da mu ne kupim nič in mu res nisem. To mi je bilo grozno težko. Da nekumu obljubiš da ne boš kupil darila in potem to res ne narediš. Še zmeraj se mi je zdelo nekako vljudno, da vseeno nekaj malega prineseš, daš, kljub prošnjam. Nakup darila za Erika sem tudi njemu prepustila. Za Karin sem ga rahlo pritisnila in zdaj ugotavljam, da bi bilo bolje, če bi ga poslušala in ji ne bi nič kupili. Tale šotor s kuglami je namreč rahlo prevelik za naše stanovanje. Ko pa je toliko luškanih igrač na svetu, ki bi jih človek rad imel! Sašo si je zelo želel za Erika kupiti stvar, ki si jo je sam želel. Mislim, da je potem vseeno upošteval Erikove želje. Res sem se težko sem uprla nakupu. Si moram prav čestitat.
Tale mraz je dotolkel tudi mojo hvaležnost za balkon. Vsa zelenjava nam je pomrznila zunaj. S paradižniki lahko keglaš. Zdaj je le še za v juho ali pa za v pečico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar