Hvala za ta lep velikonočni zajtrk pri Gogici s trkanjem. Trkamo rit u rit pa glava u glavo. Z jajci seveda. Da ne rečem, da smo sešteili kok jajc bo vsak pojedu in smo prišli na res huudo minimalko do sedaj, pa so še vedno trije jajci ostali. Pehtranova potica, ki jo je zrihtala Lili je bila tut zelo dobra. Škoda le, da bo moja dobra namera, da bi eno spekla, mogla počakat. Popoldne so za nas skrbeli Vrabič-Železniki... hrana in dobra volja, otroci so pa poskrbeli, da bomo zopet pucali njihovo sobo. Meni počasi zmanjkuje glas in filam se s preostanki čokolade in smrekca. Ka ni mogu Jezus vstat čez kak teden, da bi mi imeli daljše počitnice? 
V ponedeljek smo pojedli še sveža jajca v šnitah/prženicah/francoskih toastih/rezinah. Ker nam je zmanjkalo mleka smo dopoldne šli na mlekomat. Sploh ne vem kam cajt gre, ko takole za nazaj razmišljam. Smo res šli dvakrat ven? Kdaj so bli pa potem dinozavri? Sej ni čudno da mi cajt gre, ko mamo tako nabit čas. Mlekomat in dinozavri v enem dnevu. Kdo bi si to mislu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar