Izdelava papirja

Lotili smo se izdelave papirja. Najprej sva s Karin natrgali dvoje ali troje jajčnih škatl. Pripravili sva kašo z ročnim mikserjem in uporabili odvečno barvo za barvanje jajc ter dodali nekaj domačih začimb. Ker v tistem času nismo imeli ne časa ne sita, sem kašo zamrznila.
V šoli sem si sposodila sito (da preverim kakšno je, kako zgleda izdelava sama... ja, službo sem privlekla domov) in tako smo se danes, na ta deževen dan, lotili končne izdelave papirja. Že zjutraj sem iz zmrzovalnika dala kašo, popoldne pa smo si ogledali nekaj filmčkov na Youtube.
Najprej enostaven: Star papir - nov papir.


Nato bolj natančno ročno izdelavo papirja:


Pregledali smo tudi ekološki vidik recikliranja papirja.


Ogledali smo si še nekaj izdelav papirja, da smo videli v čem je finta:


In smo začeli. Preverili smo velikost sita...

...in ugotovili, da moramo izprazniti škatlo z Lego kockami.

Erik je nalil vodo, da je sito začelo plavati. Ker ni narejeno ravno po pravilih (sito je pritrjeno na okvir v sredini, namesto na eni strani), se ga ni smelo preveč potopiti.

Naša kaša se še vedni ni popolnoma odmrznila, a smo je imeli dovolj. Nalili smo jo direktno v sito (Japonci imajo zmes v celotni kadi).

Dodali smo še žajbelj in lovorove liste. Zelo težko smo razpršili kašo po celotni površini. Mogoče, če bi jo imeli več, ali pa če bi lahko globje potopili sito? Z roko smo porazdelili kašo, ko je bilo sito še v vodi.

Izdelek je Erik dvignil in pustil, da se rahlo odteče. (Japonci imajo pripravne sesalne naprave, tako kot naši frizerji, kamor postaviš sito in ti posesa vodo.)

Položili smo čez krpo in sito obrnili. Erik je nato popivnal odvečno vodo. Čim več vode se popivna, tem bolj je papir kompakten in se ne strga, ko dvigneš sito stran.

Ja, delali smo kar na kuhalni plošči, zato nas je alarm, da se dotikamo tipk stalno opozarjal, a tako kot naši mački, nismo trznili na zvok. Pri prvem dvigu, se nam je zgornji levi vogal še rahlo natrgal, pa smo enostavno položili sito nazaj in popivnali vodo.

List smo skupaj s krpo preložili na rešetko iz pečice in čakamo, da se bo posušil.
Kaj priporočam? Veeeliko posodo, majhen okvir s sitom in enako velik okvir brez sita, da res lahko zmes potopiš ter večjo gobo. Mislila sem, da moraš obvezno uporabljati filc, pa zgleda ni potrebno (ravno ne bo preveč raven naš papir, mogoče bi s filcem bil bolj, a nekateri uporabljajo blago le pri prvem grobem sušenju, nato papir postavijo kar na mizo?)