še 8 dni!

Vrabič Železniki so šli na sprehod in sva malo sama pred kosilom. Perem, kuham in pišem. Čist luštno, sam bojim se, da bom mela premalao časa. Erik je pa skoraj brez glasu. Ena žehta je že zunaj. Na postelji pa nova posteljnina, oprana a nepolikana. Kdo bi se še s tem matral. Presenetilo me je lepo vreme, ko so vsi govorili da bo dež, mogoče celo sneg.

Premala pečica za vso mojo kuho, bomo videli kako bomo to zmutili. Najbolj pomembna stvar se tko al tko peče. Musaka (krompir, sir in por ala Martha Stewart prvič). Meso pa ... kdaj drugič. Zato pa majo nobles gospodinje po dve pečici. Men se je pa zdel potrata prostora. No, sej nisem nobles, niti nisem gospodinja k prireja vsakodnevne, še vsakomesečne zabave ne. In je čist uspelo, mes k mes, musaka pa super. Samo pregovarjat sva se mogla z Erikom, ki zdaj peizkuša svojo moč odločanja. Pravilo je: poskusi potem pa ... sej umrl od lakote ne bo. Pa je jedel pol.
Danes se s Sašom ne slišimo, sam se boljše počutim, ker mi je to že včeraj rekel. Po njihovem kosilu (to je -5 ur) v Buenos Airesu s klubom Triglav, letijo cca. 3-4 h v Sao Paulo.
Ena žehta že pobrana, oblaki se kopičijo. Erik spi in V-Ž so že na poti domov. Nekaj rož sem presadila, da se mogoče malo k sebi spravijo. Mački so verjetno navdušeni nad mano, spustila sem jih ven, dala sem jim kosti, mokro hrano in suho hrano.
Priporočam ogled vseh 6h filmov profesorja Wescha, ki sem ga dala kar med odkritja.