Samo še en teden!!

Erik je imel ponoči hude sanje. Je jokal: jedel bi! Sem se slabo počutila, ker se nisem spomnila, ali je kaj jedel ali ni (pa je, pito je jedel). Jaz sem pa tudi nekaj smučala in iskala pravo pot in pravega fanta. Sašo pa se je javil po sms-u, da so že v Sao Paolo in da je eni ženski že denar zginil na letalu iz kovčka. To bo gusarsko.
Deževalo je pa potem spet sonce, čisto aprilsko vreme. ravno toliko da sva popolnoma zakompliciral (škornji, kolo?) odhod v vretec in se potem odločila z Erikom, da imava počitnice. Najprej sva šla bubi pogledat, ker ne more kakat že 3 dni. Pa jo naročila k zdravniku, ji skuhala en slivov kompot in ji dala Donat za pit (a dvomim da bo pomagalo, ker se ji je čisto na koncu zaštopalo). Potem sva šla še do moje službe, kjer sem šla na supervizijo (brez domače naloge), Erik, zelo priden, pa v žogice in na dvorišče. Nazajgrede je bil takooooo zmatran, da je celo pot prejokal in potem pri bubici v 5 sek zaspal,kar je čisti čudež. Ko je bubi videla, kaj nam je Goga pripravila za kosilo, se ji je odprl apetit, a kaj drugega pa ne. Malo smo še počvekali in je že večer. Gogi ne dela ne telefon en net od kar je prestopila iz T2 na SIOL, je začela Lili razmišljat a sta res dobrega ponudnika dobili. Mislim da je pri nas problem v tem, da je še vedno premalo konkurence in te vsi jemljejo kot smet, ko se za njih odločiš (pozor, ne hvalim nobenega od ponudnikov). Tu pa kapiralizem še ni prišel v glavo. Kle bi zahtevala ritolizništvo do najmanjšega od najmanjših uporabnikov. Vsak je lahko namreč potencilani veliki odjemalec. No sam to ne štekajo niti banke, niti galerije, večina muzejev in večina knjižnic. Štekajo pa to televizijci (al jim pa samo rata po slučaju) in dajo pred glavne risanke večerne poleg seveda sklopa obupni reklam za otroške igrače tudi loterijo Slovenije in jih podzavestno filajo z igrami na srečo in vrednostjo denarja. Hvala bogu da midva z Erikom to vse, z risanko vred, po pravilu ponavadi zamujava. Erik raje riše z dedijem, tako kot zdajle.