Bili smo na poroki Majde Travnik Vode (kako sem vesela, da je ohranila svoj priimek - nora sem na vrtove, o baj d vej, nore knjige o le-teh imajo v Konzorciju) in Francija Vodeta.
Prelepa pridiga, kako mora imeti hiša trdne temelje (čeprav sem se vedno spraševala, da zgleda potresov tam ni bilo tako veliko, ker se hiša hitreje poruši na skali kot na pesku, kar v resnici pomeni, da mora vse biti trdno a tudi elastično: temelji in hiša). Čim večja je hiša, tem boljši morajo biti temelji. Zunanjost ni pomembna (tako kot pri terapiji z živalmi, o katerih ravno berem knjigo. Živali ne zanima naša zunanjost in maske, ki jih nosimo.) Dober arhitekt, projektant, bo predvsem pazil na temelje. Francijeva prisega je bila popolna vera v boga, da lahko obudi tudi kosti, Majdina pa, da brez ljubezni ni ničesar. Kot je župnik povzel: ni zvena v zvonu, ampak samo brnenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar