Ne vem kaj mi je. A bom zdej spet padla v postnatalno depresijo? Le da jo začenjam že prej? Ah, sej sem jo pri Erku tudi že prej začela. In čudim se, zakaj na Sašota te stvari ne vplivajo toliko. Sicer ne bi bilo praktično, če bi zdej oba enako reagirala. Na kaj? Trenutno razmišlajm ali sva naredila napako, da ne plačava 1800€ za hrambo matičnih celic iz popkovnice. Razmišljam, kaj pa če bi lahko pomagale Eriku. Ne razmišljam o tem, da bi lahko pomagale novemu detetu. Razmišljam o tem, da bi lahko zaradi ene kozlarije zgubila Erika in zakaj ne posvetim najmanjšega trenutka njemu. Nimam še razvitega odnosa do novega deteta. To se potem gradi, po rojstvu. Zdaj mi je le hecno se z njim pogovarjat in ga gledat, ko me brca. A z Erikom imava že povezavo. Nevidno vez za katero bi naredila skoraj vse. Naredila bi tudi to, da ne bi bila več tako močna, da bi bilo lažje živet. A bo to kdaj minilo? Ne maram, če me ljudje vidijo objokane, ker potem ne morem kontemplirat svoje žalosti in jo predelat.
Na poti po internetu srečujem članke, ki mi dajo mislit. Tole je napisala Sarah Bickle leta 2005, ko je bila noseča: I was taught that God is the author of joy, that Jesus is the best joy-poem there is. Tole je iz Joy Takes a 737 o tem, kako je prijetno biti z ljudmi, ki živijo z entuziazmom do "recimo" letal in gojenja kivijev in s svojim veseljem okužijo okolico. ...What would it be like if I was constantly thinking about how amazing God's love is, and talking about how good his kingdom is, not in a boring or pushy way, but out of the wellspring of my own excitement and gratitude? ... Sarah je konec aprila zopet napisala en blog in tega sem najprej prebrala, tokrat o tem, kako ji umira ta prvorojeni otrok zaradi tumorja a kako čist je še vedno njen odnos do boga. Da pa v te tolažbe, da jo bog hoče kej naučit, ne more verjet. Jaz sploh nimam odnosa do boga in zavidam ljudem, ki vanj verujejo. Meni se zdi verjeti v boga čisto nezemeljsko in nadrealistično. Čeprav je moja vera na koncu koncev tudi popolnoma nezemeljska in nadrealistična. Verjamem pa v marsikaj: v energijo oz. neke osnovne kvarke, ki je enaka vsem stvarem, verjamem v to da je Jezus res živel, verjamem pa tudi v to, da ti življenje da lekcije in teh lekcij me je strah, ker me je strah teh najhujših. Verjeti v to, da so življenjske lekcije pravilne, te lepo drži na površju slabih dogodkov, če so le-ti manj slabi. Čeprav: From a distance the world seems blue and green, poje Joan Osborn. Znam si prikrojiti mišlenje. Maja pravi, da je srečala ljudi kače - ja hej, tudi kače so dobre, ker jejo miši, ki ti jejo zaloge hrane in grizejo zofe in les.
Težko mi je verjet v cerkven način izpovedovanja boga. Vera je nekaj osebnega. In četudi bi bila dobesedno povzeta po Bibliji, velikokrat ni življenska:
Prepis iz Svetega pisma (5 Mz 5,1-22) (italic je moja pripomba)
1. »Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe, ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih in na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. Se mi zdi, da je Jezusov prikaz boga manj ljubosumen, raje ima ovce, ki so se zgubile in se spet vrnile. Zelo malo cerkev, kot hiš umetnosti to upošteva - sej sem imela umetnostno zgodovino 10.
2. Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga! Kajti GOSPOD ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime. Niti ne bi smeli omenjati po nemarnem boga kake druge vere. S Svojim zgledom, lučjo, kažemo dobro pot.
3. Pazi na sobotni dan in ga posvečuj, kakor je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne tvoj vol ne osel ne katero tvoje živinče ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat, da si odpočijeta tvoj hlapec in tvoja dekla kakor ti. Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in te je GOSPOD, tvoj Bog, od tam izpeljal z močno roko in z iztegnjenim laktom! Zato ti je GOSPOD, tvoj Bog, zapovedal obhajati sobotni dan. V sodobnem času nenehne naglice in gonje za presežki, bi morala biti ta prva zdravniška zapoved.
4. Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog! Ob dogodkih v Avstriji?
5. Ne ubijaj! Kaj pa v samoobrambi?
6. Ne prešuštvuj! Kam gre potem samospoštovanje in spoštovanje drugih.
7. Ne kradi! Tu res ne vidim niti podvprašanja.
8. Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu! Vedno išči resnico.
9. Ne žêli žene svojega bližnjega! Ali pa moža.
10. Ne bodi pohlepen po hiši svojega bližnjega, po njegovem polju, hlapcu, dekli, volu, oslu ali čemer koli, kar pripada tvojemu bližnjemu.« Pa saj to je pojasnena in stisnjena 7 in 9 zapoved.
Samo sprašujem se.
2 komentarja:
Draga moja. Vse bo dobro (je zapisano v Matejevem evangeliju, se mi zdi?)! Matične celice me ta trenutek niso pretirano prepričale. Trenutno lahko zdravijo le neke določene vrste bolezni, seveda pa nad njimi nisem superioren, temveč ponižno hvaležen, da je vse vredu z Erikom, da smo trenutno vsi zdravi in držim pesti, da bo s porodom vse v najboljšem redu. Če bi bilo kaj narobe, si nikoli ne bom očital v smislu, zakaj nismo takrat poskrbeli za zamrznitev matičnih celic, temveč bom iskal rešitev v prihodnosti. Zdaj me skrbi samo porod in tudi jaz nisem pripravljen nanj, tako kot je to bilo pri Eriku. Zaenkrat mi je pomembno, da pripeljeva tega otroka na ta svet, vse ostalo sledi. Kolikor sva emocionalni osebi, verjamem, da bova imela veliko za dati tudi novoprišleku (verjetno bo punčka. Več adventistov mi je tudi namignilo, da je za njih Sveto pismo nekakšen učbenik življenja in če te stvari vzameš v uporabo, mislim, da smo na dobri poti, pa ne k večnemu življenju, ki ga ne moreva dojeti v krščanskem smislu, temveč k tisti osebni sreči, ki jo potem čutijo vsi ostali okrog tebe. Držim pesti in te objemam ;)
Ninči, glede na vse, kar sem danes prebrala bi ti rada povedala, da je vera vedno le tvoja osebna - to je tvoj osebni odnos z Bogom. Bog je imel od Mojzesa naprej oraznizirano cerkev, tako da je cerkev organizacija. Istočasno pa nova zaveza, t.j. z Jezusom, da cerkev sestavljao poosamezniki z različnimi darovi in sposobnostmi, ki tovrijo enotno telo. Težava je v tem, da ljudje cerkev razumajo le kot organizacijo ne pa kot Kristusovo telo... (Tomaževo) - Bistven je tvoj odnos z Bogom...
Glede matičnih celic - Sašo je zadel v bistvo VSE BO DOBRO. Dodala bi le to: "Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo." (Mt 6,34)
Vem, da je sedaj tik pred tem težko, tudi sama bi se verjetno spraševala, vendar bodi prepričana, da bo vse v redu, tudi v prihodnje...
Naj bo še zaključek citiran iz Njegove knjige:
"Vso svojo skrb preložite nanj, saj on skrbi za vas." (1 Pt 5,7)
Rada te imam. Objem, Aja
Objavite komentar