sreda, junij 18, 2008
Knjiiga
Spet sem jokala, tokrat zaradi knjige. A ne povem naslova, da komu ne pokvarim branja. Verjetno tej knjigi doda dodatno vrednost (DDV) tudi to, da si starš. Tako kot sva se pri otroških filmih začela jokati zaradi odnosa starši-otrok (ki je bil bolj nepomembno navržen v scenarij), tako zdaj dojemam tudi to knjigo. Za te pikce bi človek naredil čisto vse. Ne pobijal iz maščevalnosti, čeprav to razumem. A branila bi jih z vsemi širimi. Z svojimi dejanji bi jim poskušal pokazati, za kaj se je potrebno borit. Za ljubezen. Iz lastnih izkušenj s starši, pa ugotavljam, da to starševsko borbo vidiš, razumeš, šele, ko si sam starš. Le kaka spoznanja ti pritičejo z leti in spremenjenimi življenskimi vlogami.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Morjo biti res lepi občutki:) Komaj čakam...nekega dne:)
Vsako obdobje ma svoje pluse in minuse. In vsako obdobje moraš okušat delno kot okuševalec vin: povohat, pregledat barvo, občutit vse okuse ... potem pa še kot človek ga okusit z vsemi ostalimi čutili in ga ne ven pljunit, amapak pogoltnit in uživat pri tem kako teka dol po goltancu. Potem pa najbrž še mal po vzhodnjaško spremlajt to življenje kako se razkraja v želodcu, si predstavljat kako pozitivne stvari ostanejo in krožijo po telesu in ti dajejo hrano, negativne pa poserješ. To stranje je pa tudi za nekaj dobr: za zemljo in rastline.
Objavite komentar