petek, julij 18, 2008
Kam je šel moj čas in druge zadeve
Berem eno knjigo že cel mesec. Preberem en stavek, pa Erik želi malo pozornosti (in če je ne dobi, jo začne z dojenčkastim nato pa z negativnim obnašanjem), preberim stavek še enkrat, ker sploh več ne vem zakaj se je šlo, pa je na sporedu Karin. Žal za 1 na 1 odnose z možem ni šans. Koliko časa bova še to zdržala? Po eni strani je mene ločitev staršev tako označila, da ne znam razmišljat drugače kot da gre tip čez rob. Potem pa opazujem druge punce, ki na to sploh ne pomislijo. In si rečem, da bi mogoče tudi jaz začela tako razmišljat, ker mi negativno razmišljanje ne pomaga. Ja Nena, našla sem tipa, ki enostavno je samo zame in je prfekten. Drugačno razmišljanje me ugonobi od znotraj in postanem tečka in vlečem negativo nase. Tako da zdaj razmišljam tako, da čas 1 na 1 bo še prišel, do takrat pa bo tudi knjiga in moj čas počakal. Sej vse enkrat mine. To, da ni časa za naju pa za knjigo je en mali minus v tem enkratnem obdobju dojenčkov. Pa tudi za ta minus se bo našlo kako zdravilo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Ninčula, krasno je prebirati tvoje misli. Lepo je spremljati zgodbe ljudi, ki imajo vero v življenje. Seveda se bo našel čas za marsikatero knjigo. Po možnosti ti ga bosta prej ali slej podarila tamala dva, kot izraz zahvale. Moja starša sta nas imela tri fante na grbi in za vse, kar sta požrtvovalnega naredila za nas jima sedaj probamo vsaj delček povrniti. Za 30 obletnico smo ju poslali v Pariz in sta ful uživala. Ne samo zato, ker sta tam, ampak ker vidita, da je njuna pozornost obradila sadove. :)
Vidva sta in bosta the best starša! Karin in Erik sta srečneža. ;)
Objavite komentar