Trentarsko

Čez travnik nam hodijo turisti. Pač so taki turisti, ki ne želijo hodit in si delajo krajšnice do Kekčeve domačije čez naš travnik. Pri tem uničujejo ograjo, puščajo smeti, kradejo... Je pa to edini travnik v zgornji Trenti in po njem se pase srnjad in če smrdi po ljudeh, se najbrž ne pase tko zlo rada. In tako je prišel starejši par mimo naše hiše in jih je Goga preusmerila skozi vrata na strugo, sam tega nisem slišala. Razpenila sem se in preizkusila svojo pedagoško nastrojenost, da bi v njihovih glavah nekaj empatije sprožila. Kaj čmo, moja empatija je tudi na nuli. Vprašala sem jih, če mi lahko povedo njihov naslov (niso, so pa blizu Bovca), da pridem še jaz malo po njihovem vrtu špancirat. Naj kar pridem, pa naj mal lešnikov še naberem, gospa se je čisto razpenila, da kaj ji bom jaz Ljubljančanka, solila pamet in jo je ubrala nazaj po poti, gospod pa je začel premlevati, da ima on tudi težave z Nemci, Italijani. Ko sem videla, da sem stvar popolnoma zavozila, sem jim rekla srečno. Gospa se je še obrnila, zamrmrala, da ona meni pa ne želi, pogledala našo cifro in rekla, jaz pa vem kje živite. Sašo je bil žalosten, ker se spravljam v take spopade, jaz sem bila zbegana, jezna, žalostna in prestrašena. Na lastnem vrtu. Mi je žal, če sem nabasala na dva turista, ki res nista želela nič drugega, kot najt izhod iz našega vrta, samo večina pač ni takih.

Trentarji ja. Mogoče bo pa Kekec (Mitja lo Duco ali po domače il Duce?) naredil en wellnes hotel čez strugo, zdaj ko je njegov okoliš v 2 Triglavskem rajonu. To bi mi pasalo in bi oprostila vsem tem turistom, ki jih ma najbrž tudi on že malo dosti. On je odprt za svoje oste, drugih ne more folgat. Niti dekleta pri kočii pri izviru Soče ne morejo folgat vseh gostov in ko enkrat oddelajo za tisti mesečni denar, se moraš dobr poznat z njimi, da ti odprejo in postrežejo. Fotograf Gregorič je tam 10 mesecev in se sam z oddajanjem hiše preživlja. Jaz bi pa tam imela konje ... in priklicala obade.

Prebrala sem Zgodovino skoraj vsega in Zgodovino lepote in se lotila Zgodovine glasbe. Sem zgleda malo zgodovinska, a ta slednja ni tako dobro napisana, ne vem če mi bo šlo. Rada imam zgodovino, ki je sociološko obarvana in niso samo fakti.

Tole pa so polhovi zobki :-), plen naših mačkov. Enkrat pred leti, so takile zobki ugriznili mojega očeta, ki ga je lovil po sobi v Trenti. Mislim da je bilo kar hudo...