Danes smo si ogledali sodobni umetniški sejem, to je 140 galerij na enem mestu. poslikala sem tisto, kar mi je bilo zanimivo/všeč. Slikala sem brez fleša z nemirno roko, a do bistva vseeno prideš ob ogledu.
Tole je opazil Sašo. Edina superrealistična slika od nekega Japonca v dveh "ekranih", tako kot je Sašo slikal leta nazaj.
Kako vidiš črno na črnem? Verjetno je delal z vrvico, pa potem prebarval, lahko bipa tudi z samo barvo.
Stadion. Utrujeni smo.
Mesec november je tudi tu mesec fotografije in na sejmu jo je veliko. Pa tudi dobre.
Zanimivo se mi je zdelo tole narest s pomočjo barvastih kartonov v katere delaš odprtine.
En krik v spomin namojo prvo naslovnico revije Zofa.
Vse zašito.
Ko ti primanjkuje kablov.
Električna napeljava, ideja za šolsko ustvarjanje tudi.
Pa malo Hoper stila. Praktično je bil tale realizem na sejmu vglavnem zelo diletanstski. Tale me pa spomne na sliko, ki sva jo za na vrata od WCja naslikala babici Gogici.
Tega umetnika pa Sašo celo pozna. Naslov tele je: Honey, I rearange the furniture, because now I am serious.
Isti umetnik.
Reclaim a space of your own.
Tale video je bil odkupljen triptih, sredinska je bila posneta pred slapom, tipi pa čisto pri meru.
Avtor naslednjih "slik". Nadgradnja Viktorja Bernika. Super. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar