Potovati z otroki pomeni, da delaš, gledaš stvari, ki so tudi njim primerne. Midva, če bi bila sama, ne vem če bi šla gledat oba živalska vrta, pa Naravoslovni muzej bi tudi najbrž odpadel, pa nama zdej ni nič žal, da smo šli to gledat. Danes je tehnični muzej na vrsti. Spet imam malo prebliskov, da se mi v resnici ne da, sam sigurno bo dobro (na koncu koncev sem si to vedno želela videt, tistega v Munchnu so zelo hvalili). Bit z otrokom na potovanju pa tudi naredi to, da se bolj zblendamo z okolico, imajo nas za domačine, spuščajo nas preko vrste za ogled. Spoznavamo pa tudi igrišča, jasno. Pa tok stvari je še za vidit. Moraš malo omejiti oglede. Ne ravno vsega it pogledat amapak samo tisto kar je top na tvoji listi.
In vprašanje, a bomo kmalu tam je najbrž rdeča nit vseh teh potovanj. Odgovor skriva najbrž kako skrito filozofijo staršev. Midva jim po resnici poveva, da je stvar še zelo daleč. Kolegica Maja pa reče, da je stvar zelo blizu (in ker vsi otroci, ne glede na odgovor, vprašanje večkrat postavijo), ko pa prideta do tja, pa reče da je še zelo daleč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar