Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako izlet. Pokaži vse objave

petek, oktober 09, 2015

petek, junij 12, 2015

sreda, avgust 27, 2014

Notting Hill

Včeraj smo bili na Notting Hill karnevalu za družine (danes dežuje in je za odrasle), kjer moraš sicer odmisliti eksplotacijo ženskih riti... no je pa čista pozitiva v primerjavi z našimi sarkastičnimi črno-gledajočimi pustnimi maškarami konec zime. 
v skupinah so sodelovali tudi otroci na invalidskih vozičkih, lepo okrašeni, z velikimi krili... (sem se spominla na Kamnik, a tam sodelujejo na maškarah?). Ena skupina na hoduljah, predvidevava s Sašom, da je bila ena verska skupina, pa je metaqla okoli drobne barvne listke (kot malo večji konfetki) z različnimi napisi: 
TI si lep (v angleščini ni spola), 
You mean the world to me
You are beautiful to me
I made you significant
I delight in you (kaj že to pomeni)
I will bless you
I am happy with you
You have a beautiful inheritance
My joy overflows for you
I've acepted you
I love you
You are my joy
I am proud of you
I am your hope
I've accepted you
Your life matters to me
I am near to you

Karin jih je zbirala po tleh. Zdelo se mi je tako polno pozitivnih misli, da bi jih lahko še kdaj porabili.

sobota, oktober 12, 2013

četrtek, november 29, 2007

Preteklo leto

Torej, končno sva predrla steno v atelje, naredila vrata, naredila lučke v kopalnici in ateljeju, dobila par novih omar in imava glasbeni center končno v dnevni. To je bil projekt leta, verjetno. Zaključek šolskega leta 2006/2007 je bil čisto naspidiran. V vsak projekt sem bila vključena kar mi je dokazovalo mojo sposobnost. Vse sem odlično speljala (dan odprtih vrat, razstav na MOLu z otvoritvenim govorom gospoda župana Zorana jankovića, zaključna razstava na šoli in zasnova internetna strani). Ta potreba po meni se bi skoraj tako intenzivno nadaljevala tudi v novem šolskem letu, če ne bi bili malo bolj uvidevni zaradi moje nosečnosti.
A po fotkah sodeč...


V Trenti smo imeli velik hudournik in zelo uživali. Spoznavala sem zdravilne rastline, z Gogo sanjarile o novem vrtu, ki ga je Goga naročila pri krajinski arhitektki. Večer presedeli ob mojem novem notesniku in gledali razne kriminalke, detektivke, popoldne sem pisala seminarsko na temo instucionalna vzgoja, za katero sem potem fasala 9! (In se vpisala v 2. letnik magisterija).

Potem smo "odjadrali" na Rab, popolnoma brezplačno in brez pričakovanj in se imeli bajno. Tam je verjetno tudi nastalo naše novo pričakovano dete. Peščena plaža skoraj samo za nas, strežba spredi zadi (no pač, priznam, nismo se ravno trudili pri lepem obnašanju). Seveda smo bili pa tudi brez računalnika in tako brez dela, telefoni so bili varčno pospravljeni oz. pripravljeni v minimumu. In naš novi avto se je tudi lepo dokazal. Kangoo je varčen, zmogljiv, ekološki in prostoren.
Rojstni dan je bil mega glede daril. Matjaž in Jelka sta mi dala 7kg Gorenjko z lešniki (še vedno jo imam), Tomaž in Mojca pa 6 1,5l Coca Col. Pa sem bila srečna.
Avgustovski prihod v službo pa prijeten. Delam polovično v knjižnici in polovično kot učiteljica likovne vzgoje. Prevzela sem obnavljanje zavodske internetne strani, obveščanje medijev. Tako sem speljala že dan bele palice (v kooperaciji z ostalimi) in izdala prvo letošnje glasilo Naša misel, prevzela vodstvo delavnice ob mednarodnem dnevu invalidov (ki pride na isti dan kot dan kulture: 3. december). Knjižnico moram spravit na Cobiss, a za to pravijo strokovnjaki je potrebno celo leto vpisovanja (prej brisanja prahu bi jaz rekla) v računalnik.
Erik, Sašo, Tigi in Miško so pa carji, itak.

četrtek, september 14, 2006

Vogel in slap Savica

Luškan športni dan. Tako luškan, da nihče ni manjkal in je cela šola napolnila avtobus in kombi.
Vogel je prav prijazen konec poletja. razen mogoče ovc, ki se tam gori pasejo. Saj ni čudno, tako malo trave je, da pač napadajo vse ljudi z malicami. Bogi naši nič hudega sluteči otroci. Prvi prijazni vzkliki v stilu: "O ovčke, kok ste luškane!", so se zelo hitro spremenili v krike strahu, jeze in razočaranja. Tam je šla ena malica, tam en nahrbtnik, tam skoraj en prst... .

Tam je tudi nastala tale fotka Triglava s telefonom. Gondola dol gre tko hitro, da potem še 10 min nisem dobro slišala, pa čeprav sem zehala celo pot dol.
Slap Savica (pa mimgrede sem še srečala babico Ančko in Rupkota pri spodnji gostilni in se čudila, kako to da še hodita na sprehode) ma 553 stopnic in z železno ograjo zagrajen razgled. Gužva ogromna. Jaz pa na vsaki roki enga otroka. Punca je bila vsaj pridna, sam dečko... sva dvakrat skor odkrevsala v prepad. Stopnice široke samo za dva človeka, seveda. In vstopnina je tam okoli 400 sit. No, je pa bil lep sprehod.
A se mogoče da pogojno vpisat v drugi letnik? Jest bi rada mal žvela.