V Italiji smo najšrej šli na ogled centra za pomoč slepim in slabovidnim v regijskem centru v Trstu Rittmayer. To je bila stara bogata familija brez otrok, ki so se ukvarjali s tekstilom in potem dobrovoljno prepustili svojo vilo z vrtom slepim in slabovidnim. DO 92 je bila tam šola, potem je prišla popolna integracija in so jo skoraj zaprli, če ne bi bilo ravnateljice. Slepi in gluhi pač rabijo drugačno oskrbo kot kaki drugi posebni otroci, in ti bodo vedno potrebovali nek resourse center. 25 kombiniranih starejpih pri njih živi, oskrbujejo pa slepe in slabovidne otroke od rojstva naprej do smrti. karkoli rabijo, pridejo tja. na obravnavo. Ne tko kot pri nas, ko morajo mobilni prit na dom. Tam samo na začetku šolanja, specialni pedagog pride do šole in se pomeni z njimi. Potem pa zgleda dvogovr steče, šola vedno v naprej pove kaj potrebuje in inštitucija to uredi. Imajo tudi skromen a lep vrt za slepe (dišavnice in zvok vode - vrt bolj za starejše). Potem smo šli v Mantovo, kjer nas je zajel vročinski val (39°C). Vodič je bil ubitačno dolgočasen. 
Fašem še sončarico in nejevoljo do zgodovinskih ogledov. Zvečer gremo spat v kraj zraven Gardskega jezera (klimatizirane sobe). Naslednji dan pa z gliserjem na Gardsko jezero okrog otoka Sermiona, kjer je svoj čas Vergil užival. Prijetno počitniško vreme in bolj normalne temperature so pomagale, da sem se navdušila nad jezerom. Pa pravijo, da sploh ni najlepše. Si ogledamo še bivši vikend gospe Marie Calas (na fotografiji). Potem pa horuka v klimatiziranemu abvtobusu (tega verjetno ne bi bilo potrebno več pisat v današnjem cajtu) do Verone. Tam spet en brzinski ogled (da zadostimo agenciji?!), spominjam se le Dantejevega spomenika, arene (kamor bi lahko šla avgusta s SVIZom na ogled opere Madame Butterfly, sam še ne vem kako) ter Julijinega balkona. Potem pa sem obsedela ob sendviču in malem pivu. Sej je luškan mest, sam ne pri taki temperaturi. Odbrzeli smo domov na večerjo v en kraj blizu Vrabčja, gostilna Skok. Super hrana, dobra postrežba. Ob 10h zvečer sta me pred Zavod prišla iskat Erik in Sašo, ker ju nisem videla že od sobote, ker sta odmaglila v SG. In zdaj sta spet na poti tja.Danes sem imela simpatičen razgovor za službo na Prulah. Me še bolj ma, da bi jo dobila. Zvedela sem tudi, da ni rezervirana služba, tko da teoretično mam šanse. Pomočnica ravnatelja je videla bolj praktične omejitve pri tem, da bi mene zaposlili (urniki se lahko pokrivajo). Malo sem poskušala omilit problem. Bomo videli. 40 jih je prijavljenih in pravijo, da bodo v dveh krogih razgovori. bom prišla skozi prvi krog, skozi drugi, to bomo pa še videli. Počitnice bodo verjetno bolj ljubljanske. Avto moram odjavit.
Evo enga bagija zame pa za Erika. Stoji na umetnem otočku in poglabja dno jezera.
Ni komentarjev:
Objavite komentar